Moč kratkih zgodb v judu
Tretja mednarodna delavnica v sklopu iniciative Be Judo Zen je potekala 10. oktobra 2025 v Ljubljani, v Gendai Centru na Leskoškovi 6. Delavnica z naslovom Moč kratkih zgodb v judu je bila namenjena raziskovanju, kako lahko kratke zgodbe, basni, legende in simboli iz judo filozofije pomagajo pri poučevanju vrednot, čustvene stabilnosti, prilagodljivosti, empatije in vključevanja. Program je potekal med 15.40 in 19.00.
Delavnice se je udeležilo 65 oseb, med njimi 30 trenerjev, asistentov in prostovoljcev, 31 judoistov ter 4 starši. Udeleženci so prihajali iz klubov in organizacij iz Slovenije, Hrvaške in Srbije, kar je delavnici dalo izrazit mednarodni in povezovalni značaj. Srečanje je združilo izkušene trenerje inkluzivnega juda, mlade judoiste, starše in projektne partnerje iz vseh treh držav.
Delavnica je povezovala kratka predavanja, vodeno refleksijo, pogovor in praktične primere. Glavni poudarek je bil na uporabi zgodb kot pedagoškega orodja v judu. Udeleženci so spoznavali, kako lahko zgodbe in metafore otrokom, mladostnikom in odraslim pomagajo razumeti zahtevnejše življenjske in športne vsebine. Posebej je bila izpostavljena povezava med pripovedovanjem zgodb, čuječim judo treningom, uravnavanjem čustev in gradnjo močnejše skupnosti na tatamiju in zunaj njega.
Prvi sklop so vodili dr. Viktorija Pečnikar Oblak, 2. dan, Robert Kojc, 3. dan, Boštjan Fink, 6. dan, in Mojmir Kovač, 6. dan.
V uvodnem delu so bili predstavljeni cilji projekta Be Judo Zen in vloga ljubljanske delavnice v okviru izvajanja trening programa. Trenerji so se seznanili z idejo uporabe kratkih zgodb kot didaktičnega pripomočka v judu. Predavatelji so poudarili, da zgodbe niso le prijeten dodatek k treningu, temveč lahko pomagajo zmanjševati tesnobo, odpirati pogovor o čustvih in vrednotah ter približati abstraktna načela juda različnim starostnim skupinam in sposobnostim.
Drugi vsebinski sklop je vodila dr. Viktorija Pečnikar Oblak. Udeleženci so spoznali literarno obliko basni in pomen moralnega sporočila. V ospredju je bila Ezopova basen Hrast in trstika, ki primerja togo moč hrasta s prožno odpornostjo trstike. Njeno sporočilo, da je bolje biti prilagodljiv kot tog, je bilo neposredno povezano z načeli juda. Judoka se namreč ne zoperstavlja sili na silo, temveč se zna prilagoditi, “upogniti” in preusmeriti energijo nasprotnika.
Skozi pogovor so trenerji razmišljali, kako lahko takšne zgodbe prilagodijo otrokom različnih starosti, sposobnosti in potreb. Posebej pomembno je bilo razumevanje, da metafore otrokom olajšajo učenje zahtevnih načel, kot so popuščanje, ravnotežje, samonadzor in odpornost.
Naslednji sklop sta vodila Robert Kojc, 3. dan, in Boštjan Fink, 6. dan. Udeleženci so spoznavali Itsutsu no kata, “obliko petih”, ki se ne osredotoča predvsem na posamezne tehnike, ampak na načela in naravne sile, ki jih te tehnike predstavljajo. Predstavljena je bila simbolna povezava petih oblik s petimi elementi: ognjem, vodo, vetrom, zemljo in praznino.
Poseben poudarek je bil namenjen razumevanju kate kot zgodbe v gibanju. Voda v različnih oblikah, kot so tok, vrtinec in plimni val, je bila uporabljena kot prispodoba za ključna načela juda: neprekinjeno delovanje, preusmerjanje energije, nadzor središča in izogibanje neposrednemu uničujočemu trku. Tako so udeleženci spoznavali, da kata ni samo tehnična vaja, temveč tudi način razvijanja čuječnosti, notranjega ravnovesja in globljega razumevanja judo filozofije.
Četrti sklop je vodil Mojmir Kovač, 6. dan. Osrednja tema je bilo načelo Jita Kyoei, ki pomeni vzajemno korist oziroma skupno napredovanje posameznika in drugih. Udeleženci so skozi skupinske igre in praktične naloge raziskovali, kako se vrednote v judu ne učijo samo z razlago, temveč predvsem z izkušnjo.
Poudarjeni so bili sodelovanje, zaupanje, spoštovanje, odgovornost in občutek pripadnosti skupini. Udeleženci so razmišljali tudi o tem, kako se vrednote povezujejo s čustvi: kako se počutimo, ko smo podprti, izključeni, ponosni, razočarani, mirni ali sprejeti. Tako je Jita Kyoei postal konkretna izkušnja na tatamiju, ne le zapisano načelo.
Ob koncu didaktičnega dela so bila vsem udeležencem podeljena potrdila o udeležbi, poleg tega pa tudi posebne Jita Kyoei diplome za judoiste in trenerje, ki so prispevali k ustvarjanju vključujočega, podpornega in spoštljivega okolja. Ta del dogodka je poudaril priznanje, hvaležnost in pomen skupnega učenja.
Zadnji del delavnice je bil namenjen internemu evalvacijskemu srečanju partnerjev iz Slovenije, Hrvaške in Srbije. Partnerji so razpravljali o tem, kako se ljubljanska delavnica povezuje s prejšnjima delavnicama na Hrvaškem in v Srbiji, ter kako bodo vsebine o zgodbah, legendah, kata simboliki in vrednotah vključene v prihodnji interaktivni priročnik Be Judo Zen.
Delavnica v Ljubljani je pokazala, da lahko zgodbe v judu delujejo kot močno orodje za razlago vrednot, spodbujanje čustvene odpornosti in krepitev inkluzije. S povezovanjem basni, legend, Itsutsu no kata in načela Jita Kyoei so udeleženci odkrivali, kako lahko judo postane prostor za tehnično, osebnostno in skupnostno rast. Dogodek je pomembno dopolnil prejšnje delavnice v Veliki Gorici in Somborju ter utrdil temelje za nadaljnji razvoj čuječih in vključujočih judo praks.
Celostni trening juda: sprostitvene vaje za telo in um skozi judo
Druga delavnica v sklopu iniciative Be Judo Zen je potekala 30. avgusta 2025 v Somborju v Srbiji, v prostorih Športnega združenja za inkluzivni judo in sambo šport “Sensei-IN”. Delavnica je bila izvedena pod naslovom Sprostitvene vaje za telo in um skozi judo in je bila namenjena predstavitvi praktičnih sprostitvenih tehnik, ki jih je mogoče vključiti v terapevtsko delo, vadbeni proces in vsakodnevni judo trening. Program je potekal med 10.00 in 13.30.
Delavnice se je udeležilo 70 oseb, med njimi 26 trenerjev, 28 judoistov, asistenti, prostovoljci, starši, specialni pedagogi in učitelji osnovnih šol. Takšna raznolika udeležba je delavnici dala močan inkluzivni značaj, saj so bili v skupno učenje vključeni športni strokovnjaki, otroci, starši in pedagoški delavci. Poseben poudarek je bil namenjen delu z otroki z razvojnimi težavami, osebami z invalidnostjo ter otroki s tipičnim razvojem.
Prva dva sklopa je vodil Boris Pozder, mag. specialne edukacije.
V uvodnem delu so se udeleženci seznanili s teoretičnim okvirom sproščanja in razlogi, zakaj so sprostitvene tehnike pomemben del dela z otroki z razvojnimi težavami. Predstavljeno je bilo, kako sproščanje vpliva na čustveno in telesno ravnovesje, zmanjševanje napetosti ter boljšo pripravljenost otrok za sodelovanje v treningu. Udeleženci so dobili osnovna znanja o vlogi sprostitve pri podpori otrokovemu počutju, učenju in vključevanju v športne aktivnosti.
Drugi sklop je bil podprt s številnimi video prikazi in praktičnimi primeri. Predavatelj je predstavil sprostitvene tehnike, ki se pogosto uporabljajo v terapevtski praksi, vendar jih je mogoče učinkovito prenesti tudi v judo trening. Poseben poudarek je bil na dihalnih vajah, senzorični integraciji, zavedanju telesa in postopnem umirjanju. Udeleženci so spoznali, kako lahko trenerji te pristope uporabijo za izboljšanje čustvene regulacije, zmanjšanje tesnobe, večjo zbranost, boljšo koncentracijo, boljši motorični nadzor in večjo pripravljenost otrok za učenje.
Tretji sklop je vodila Sajonela Krga, mag. telesne vzgoje in športa, ob pomoči judo trenerke asistentke Ljiljane Rudić.
Zaključni praktični del delavnice je bil namenjen vodenim sprostitvenim vajam, raztezanju in gibalnim aktivnostim, prilagojenim judu. Udeleženci so skozi demonstracije in skupinsko delo spoznali, kako se lahko sprostitvene in raztezne tehnike uporabljajo pri otrocih z razvojnimi težavami, osebah z invalidnostjo ter otrocih s tipičnim razvojem. Vaje so bile usmerjene v zmanjševanje stresa in tesnobe, izboljšanje samoregulacije, večjo gibljivost, koordinacijo in boljše zavedanje lastnega telesa.
Delavnica je bila izrazito interaktivna. Vključevala je predavanja, video prikaze, praktične demonstracije ter delo v parih in manjših skupinah. Aktivno so sodelovali trenerji, judoisti, starši in učitelji, kar je ustvarilo spodbudno inkluzivno okolje. Tak način dela je omogočil boljše razumevanje potreb otrok, hkrati pa je okrepil sodelovanje med športom, pedagogiko, terapijo in družino.
Povratne informacije so bile zelo pozitivne. Trenerji so izpostavili uporabno vrednost sprostitvenih in čuječnostnih tehnik v vsakodnevnem treningu. Starši so poudarili pomen vključevanja sprostitvenih strategij v športno prakso, predvsem kot pomoč otrokom pri obvladovanju stresa in tesnobe. Učitelji in specialni pedagogi so pohvalili multidisciplinarni pristop, ki povezuje terapevtska, pedagoška in športna znanja. Judoisti pa so po vodenih vajah poročali o večji sproščenosti in boljšem zavedanju lastnega gibanja.
Delavnica v Somborju je uspešno pokazala, da sprostitev ni ločena dejavnost, temveč pomembno orodje, ki ga je mogoče vključiti neposredno v judo trening. S povezovanjem sprostitvenih tehnik, čuječnosti, raztezanja in gibanja je dogodek prispeval k celostnemu razvoju športnikov, boljši čustveni stabilnosti, večji odpornosti ter kakovostnejšemu vključevanju otrok z različnimi potrebami v športno okolje.
Celostni trening juda: stabilnost trupa in čuječnost z DNS in jogo
Prva delavnica v sklopu iniciative Be Judo Zen je bila uspešno izvedena 5. aprila 2025 v Veliki Gorici na Hrvaškem. Namen delavnice je bil povezati sodobne pristope telesne priprave, preventivne vadbe in skrbi za duševno dobrobit z zahtevami juda. Program je bil zasnovan celostno, saj je združeval dihalne tehnike, dinamično nevromišično stabilizacijo (DNS), praktično uporabo DNS v judu ter jogo kot podporno terapevtsko metodo.
Delavnice se je skupno udeležilo 43 oseb, kar potrjuje velik interes za vsebine, ki presegajo klasični judo trening in poudarjajo pomen pravilnega gibanja, nadzora telesa, koncentracije ter notranje umirjenosti. Udeleženci so skozi predavanja in praktične vaje pridobili uporabna znanja, ki jih lahko vključijo v vsakodnevni trening, pripravo na tekmovanja in regeneracijo.
Prva dva sklopa je vodil Marko Drašković, mag. kinezioterapije.
V uvodnem delu so se udeleženci seznanili z osnovami dinamične nevromišične stabilizacije. Poseben poudarek je bil namenjen razumevanju pomena pravilnega dihanja, aktivacije globokih stabilizatorjev trupa in nadzora drže. Predstavljeno je bilo, kako lahko kakovostna stabilnost trupa vpliva na boljšo športno učinkovitost, varnejše gibanje ter boljši prenos moči pri tehničnih elementih juda.
V praktičnem delu delavnice so bile prikazane možnosti vključevanja DNS tehnik neposredno v judo trening. Udeleženci so spoznali vaje za izboljšanje ravnotežja, koordinacije, telesne kontrole in stabilnosti pri različnih gibalnih situacijah, značilnih za judo. Poseben poudarek je bil na preventivi pred poškodbami, saj pravilna telesna stabilizacija zmanjšuje nepotrebne obremenitve sklepov in mišic.
Tretji sklop je vodila Brankica Butorac, dipl. kinezioterapevtka.
Zaključni del delavnice je bil namenjen jogi in čuječnosti kot podpori duševnemu zdravju judoistov. Interaktivna seja je vključevala dihalne tehnike, vaje sproščanja, prakse čuječnosti ter izbrane joga položaje, prilagojene potrebam športnikov. Udeleženci so spoznali, kako lahko joga pomaga pri zmanjševanju stresa, izboljšanju osredotočenosti, hitrejši regeneraciji in boljšem zavedanju lastnega telesa.
Delavnica v Veliki Gorici je uspešno odprla iniciativo Be Judo Zen ter pokazala, da je povezovanje juda, kinezioterapije, dihanja, stabilizacije in čuječnosti pomemben korak k bolj celostnemu razvoju športnikov.
Financira Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so le mnenja avtorjev in ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Niti Evropska unija niti EACEA ne moreta biti odgovorna zanje.
©2025. BeJudoZen. All Rights Reserved.